Zakaj se Labyrinth zapira? 2018-03-02T19:55:08+00:00

Zakaj se Labyrinth zapira?!?

Kratek odgovor: prepoznavnost in promocija.


Na dolgo pa je odgovor malo bolj zapleten. Nekaj je dejstev, nekaj sreče, nekaj nesreče, nekaj pa bedno stanje naše družbe.
Kot dva študenta sva se navdušeno lotila tega projekta. Prepričana sva bila, da znava igro speljati idejno in tehnično, a vedela sva, da to ni majhen zalogaj – začela sva iskati partnerje, ki bi nama pomagali predvsem pri prodaji. Vsak ve, da je promocija pomembna – vsaj mislila sva, da veva, kaj to zares pomeni. Kontaktirala sva vse, ki so v Sloveniji že vpleteni v tako dejavnost (predvsem Escape Room-e).  Nekaj zanimanja je bilo, a po več kot pol leta sestankovanj in iskanja investitorjev, sva ugotovila, da se čas izteka. Ko enkrat poteče študentski status in z njim štipendija, sredstva poidejo in potrebno je nekaj zaslužiti – prav zato je bil za naju čas zelo pomemben. Na koncu sva začetna investicijska sredstva napraskala pri svojih bližnjih in se lotila tega projekta sama, čimprej. Zalogaj je bil velik, a mislila sva si: “bo že, stvar je huda”. S pomočjo prijateljev in 24/7 delavnika nekaj mesecev sva na lastno pest postavila prvi Labyrinth na svetu.
Prvi mesec – oktober 2016, je bil razprodan 14 dni pred uradnim odprtjem. Da sva to dosegla, sva vložila v FB oglaševanje pičlih 30€! December je bil poln, da sva ga komaj preživela – konev koncev sva bila za vse sama – tehniko, vodenje iger, podjetje, spletna stran, promocija, grafika, … Potem pa naju je zadelo realno stanje: prazen januar, ki se je nadaljeval v februar in tako dalje. Vložila sva kar precej (za naju) sredstev v promocijo in upala, da bova nekako že speljala. Šla sva na Kuponko, kontaktirala sva vse, ki bi nama lahko pomagali ali nama povedali “magično rešitev”, kako spromovirati to super igro.

Julija 2017 sva labirint zaprla za tri mesece in ga prenovila – da bi lahko ponudila še več, in bila zato zanimiva za še večji spekter ljudi. Dodala sva Escape Room, labirint razdelila na dva dela, družinsko igro in team building termine. Ponudba je bila pestra, oglaševanje je bilo, igra je bila dobra, obiskovalci zadovoljni, odzivi super. December je bil spet nor, potem pa spet nič in brez veliko promocije, se ne bo nič spremenilo. Najetih 500m2 v Ljubljani stane, tudi če ni notri nikogar!

Tako sva tekom dveh let ugotovila najpomembnejše dejstvo: sva “zelenca”, ki sta na lastni koži okusila, kako se NE ustvarja podjetja, kako pomembna je promocija in kako težko je dosežti karkoli brez večjih denarnih investicij. Na koncu vse zavisi od prijav, ki pa so direktno povezane s kvaliteto igre in prepoznavnostjo. Manjka promocijski bum, ki bi Labyrinth postavil na svoje mesto in dal vedeti, da sploh obstaja!

Nekaj stvari še vedno ne razumeva. Naprimer, za slovenske medije več kot očitno “Prvi, edini pravi Labyrinth, samo v Ljubljani, samo v Sloveniji” ni dovolj zanimiva novica. Od medijev se je odzvala peščica (beri <1%) tistih, ki sva jih kontaktirala midva in jim ponudila zastonj obisk, večino pa jih ni niti odgovorilo nazaj. Če ni škandal, ni zanimivo. Imela sva nekaj objav v časopisih (in 1 krajši video na eni od dopoldanskih TV oddaj), za katere sva zelo hvaležna, a danes je tiskan medij precej manj bran med populacijo, ki bi jih Labyrinth lahko zanimal. Praktično sva se potiho izgubila med vsemi objavami o cvetličnih lončkih in znižani zobni pasti. Nek lastnik velike ruske verige Escape Roomov (preko 150 podružnic), je izjavil, da danes, po 11 letih obstoja tovrstnih iger, samo okrog 10% prebivalstva pozna termin “Escape Room” – kako malo ljudi potem šele ve, kaj je Labyrinth Ljubljana!

Dobra igra in zadovoljne stranke danes pač ni dovolj za uspeh.

Še enkrat: za neuspeh tega projekta ni kriv nihče drug kot midva. Odlična izkušnja, ki se je na žalost končala s precejšnjim dolgom v najinih žepih, a na igro Labyrinth sva vseeno ponosna – konec koncev je le (bil) edini na svetu. Želiva si, da bi imela več podpore medijev. Želiva si, da bi prejela več pomoči/partnerja in izkušenj že v začetku. Želiva si, da bi obiskovalci stisnili tisti “like” po igri, ki jim je bila menda zelo všeč. Želiva si, da bi nekdo prevzel Labyrinth in ga dvignil na raven, ki mu pripada!

Najina želja je, da čimprej spet dobiva možnost za “ustaljeno” življenje, proste popoldneve in kakšno skrb manj.

Hvala!

… vsem, ki so kakorkoli pomagali: obema družinama, Boštjanu&Tjaši, Franciju, Sašotu, Mileni, Markotu, vsem “klanovcem” in skavtom.
… vsem medijem, ki so naju izpostavili.
… vsem obiskovalcem, ki so širili besedo.


Labyrinth je verjetno ena tehnično najbolj kompleksnih iger. Tehnika bo ostala, midva pa ostajava odprta za predloge – morda nekoč iz tega nastane kaj drugega, kdo ve! Na plan z idejami, kontakt je tukaj!